Po ne vem koliko časa agonije kaj bom morala delati so mi vaje minile prehitro.

Na kratko da predstavim svoj bodoči poklic-Diplomorani inženir radiologije...skratka, dlikanje telesa z različnimi tehnikami.

Prve klinične vaje so minile hitro in delavno. Ni lepšega občutka ko lahko pomagaš osebi(pa čeprav slikanje samo po sebi ni pomoč za bolezen) in se ti ta po končanem postopku zahvali.

Samo prijazen nasmeh že polepša dan prestrašenim pacienom, ki niti ne vedo kaj so prišli tja dol kjer neki ljudje skačejo okol tebe in te pustijo samega v sobi (pa čeprav le za par sekund).

Res je tut malo težko, ker ti hočjo eni pomagat pa naredijo več škode kot koristi...samo na srečo ni bio treba ponavljati slikanja in dodatno obremenjevati bolnikov.

Na začetku sem mislila da sem zgrešila fax, samo...ko preneseš teorijo v prakso se ti vse odpre.

Hja no, to sem morala deliti z vsemi vami:)

Se vidimo morda na kakem slikanju:) Ko ne bom slikala več samo pljuč:) ;)